Vsa jutra

se nežna

ljubijo

na tiho

ko veter

češe lase

brezam

in veje

govorijo

uspavanko

na tiho

takrat se premikajo listi

kot bi listal

dobro knjigo

ji gladil misli

in obljubljal

večnost

takrat nežno zaprem

platnice

in se te dotaknem

kot list lista

te vzamem

v objem

in drobne besede

pišem

ko tavaš v spanju

in nebu obljubljaš

zvestobo

mene pa tolažiš

poltiho

da ne bom nikoli sama

zdaj pišem pesem

da ti zmehčam

trde misli

da se vrne srce

vate in vame

kot se za par

spodobi

kadar se ljubita

misli in telesi

v dvoje

brez konkurence

ki obrača vase roke

šteje stopinje

in čaka korak

reci naj odneha

ropot s prskanjem

ker počasi čutim jezo

postajam neurje

in poslušam

vsako noč

polnočnico

preko druge strani

gole stene

reci ji

naj odneha

njena jeza

da so vrata zaprta

in ključa ni v njih

da naj ti da slovo

naj odide v druge sanje

ker ne ve

kam s seboj

zdaj tu je že zasedeno

in telesi

in misli

IŽ-lev