"Leta so se nabrala, kot jagode na moleku," premišljuje.
Sedi ob mizi in nemočno stiska uvele dlani. Kot boksar, ki bi se rad boksal.
" Najrajši bi se stepel! S tabo, Bog. Pustil si me samega tukaj, v domu za ostarele," zanerga v brado.
"Lahko bi še meni priskrbel prevoz v onostranstvo, ne pa, da si mi vzel mobilnost, da ne morem sam niti na pokopališče," se huduje.
Ti samogovori ga spravljajo v depresijo. Obenem se zaveda, da je problem v odsotnosti otrok.
Rad bi videl, da bi bili vsi nekje v bližini, pa so razmere nanesle, da sta se starejša dva zaradi boljše eksistence "potepla" po svetu in si v novih domovinah ustvarila družini. Dokler je bila žena še živa, je sem in tja prispelo pismo, kasneje pa sta nekako pozabila nanj.
Le najmlajša, Ana, ga je redno obiskovala.
Do lanskega leta, ko je nenadoma zbolela in v nekaj mesecih umrla.
"Tudi njo si mi moral vzeti, kajne," bi se še prepiral z Njim, pa se, zaradi povišanega pritiska zadrži.
zvonjenje zvonca -
stare poteze mehča
prispelo pismo.
Spoštovana Lidija.
V bistveno skrajšani in spremenjeni obliki, ter z novim haikujem ponovno objavljam haibun Pismo.
lp Marija
Poslano:
29. 01. 2019 ob 14:27
Spremenjeno:
29. 01. 2019 ob 14:29
* kot haibun - uvod, bi se seveda dalo še obdelati, toda haiku na koncu je izvrsten, če tudi ne bi bilo opisa. *
dober primer tega, kako se da na isto temo izvesti razne variante. Tokrat je haibun uspešen zaradi samostoječega haikuja
čestitke,
Lidija
Hvala Lidija.
Lep dan ti želim, Marija
… in ostal je sam med samimi … … pozabljen, izrabljen, odložen …
Potrebno jih je videti.
Pozdrav in čestitke "filia"
Filia ♡ hvala za dotik.
Se strinjam, treba jih je videti, pa jih marsikdo ne, ali pa jih namerno noče.
lp Marija
Poslano:
31. 01. 2019 ob 18:19
Spremenjeno:
31. 01. 2019 ob 18:19
Dragi Svit, saj veš, da dam veliko na tvoje mnenje, zato sem še malo "porašpljala" in splačalo se je.
Razveselilo pa me je, da ti je bil haiku takoj dober (*_*).
lp Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!