Pesnik piše, da izlije čustva,
da pozabi žalost in napake.
Na verzih leteč prišel bo onkraj stvarstva,
nihče pisal ne bo poezije take.
Pesem je kot ptica,
enkrat tu, drugič tam.
Navdih ti daje, ko imaš objokana lica,
ko iz vsakdana bežiš drugam.
Pesnik nikoli ne ve kaj ga čaka,
prebija se skozi veselje in norost.
Spremlja ga navdiha želja vsaka,
vrlina prava mu je modrost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sadpoem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!