SEBIČNI GEN
prepozno je za bes
čutil sem vse robove prepada
zanemaril utripajoče luči
le gnetel čas
skozi sebični gen
dokler se ni izštel
dal sem ti srce
z nemim krikom
ga dajem še enkrat
da se vlije vate
da v skritih globinah
spet najdeš utrip
brez zadnje vrstice mi je dovolj
da utripam
<3
kakšen preboj v izčiščenje.. kliše pa še dvakrat srce
hvala
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 25. 01. 2019 ob 08:46
- Prebrano 376 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100
- Število ocen: 5