govori še tišje,
slišala boš kako
moje raztrgano
srce diha , milje,
minute, ukradene
sanje ne pomenijo
nič.

v polarni noči...

kot sol v morju,
dobrote,morebiti
vesti, boš lažje
okusila moj obraz.

namamljen na
sonce,se
slačim,slačim
kožo, hlače in
srajco odlagam
na stol,kozarec
gorčice v omaro.

poljubljam svoje
raztrgane vene,
nekoč so mi
lajšale bolečine,
ubijale so me,
danes vem
da nekaj
drugega igra
sonce pred mano..

moje zvezde se
spuščajo,barvajo
kristalno slano
vodo,
sateliti oddajajo
igro besede
v vesoljne
steze, kapljice
padejo iz lica,
tvoj
smeh v mislih,
premika
nevidne meje…

v polarni noči
zalepil bi naju
močneje v vato
ljubezni in dima,
v polarni noči
pogrešam modro
nebo,
modro nebo
tvoje duše..

ivan z