Počasne misli
orjejo v duši
prevračajo
obstanek
na ciljno točno
zavedanja
zdaj se spomniš
kako je bilo na začetku
ko si bil še misel
ki je bila tvoja zavetnica
ker je čutila
srce
danes odhajaš
med zgodovino
in si še samo
ena sled več
koder bo čas
izbrisal
tiste sledove
z mislijo
ki je svobodna
pridi
bodi mi družica
dokler se ne pobeli list
in počasi
bo preteklost
izbrišala še
zadnje sledi
od včeraj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!