Kriva je nemogoča svetloba,
ki riše hrepeneče odtise,
briše nezaželjene obrise,
vse je ena sama mehkoba.
V objemih se znajdejo telesa,
kjer drugače stoji zavesa.
Kam se izgubljajo poljubi?
Od daleč se svetijo kerubi.
Svetloba se tako rada igra.
Nato opazuje odkrite obraze.
Kaj tukaj delava midva
sredi izginjajoče oaze?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!