Zgodba je začetek poti,
katera išče konec sveta,
v imenu svetega gospoda,
ki kaže svoje vsakodnevne
navade in smeri skozi humor.
Gospod je smešen sebi,
torej je humorist, ljudje takoj
občutijo tisti znani nasmeh.
Godpodar gospodu daje svobodo,
ker brez svobode ni vredno piti čaja.
Saj veste kako je, nikoli ni dovolj
razen, ko vas začne boleti čeljust.
Takrat odnehate in občutite bolečino.
Danes je bolečina v ozadju,
užitek na ponovitev, vedno znova riše
zapis nekega dne, v katerem ste ugotovili,
da imate res radi svoje življenje.
Le zakaj, ga ne bi imeli, saj ste smelo
ugotovili, ko ste gledali kriminalko,
resnično ni vredno trpeti.
Dan je samo začetek nečesa novege.
Kot zgodba, ki išče na tisoče besed.
Lepih, grdih predvsem pa globokih.
Nikoli ne obupajte v vašem smislu.
Vaša pot je zgodba zase
in ne razumite me narobe.
Nisem vaš vodič,
sem samo vaš gospod,
ki je nerad obupan in osamljen.
Dosti besed sem natvezil tukaj in zdaj.
Morda bom nekoč res postal ta gospod.
V imenu humorja in vztrajnosti.
Nisem umetnik, sem samo izgubljena
duša, za katero se nikoli ne ve,
kam se bo podala, ali se bo sploh zapeljala
bednemu dnevu.
Gospa, ki čaka na mene, mi vedno znova
nariše nasmeh na obraz, bodimo večni,
bodi samosvoji v pogledu na svet.
Bodimo skupaj gospodje in gospe.
Tam, tukaj in zdaj.

Melanholični Kameleon