Poteze čopiča so nežne, komaj čutne
kot njegovi poljubi ob moji koži
in barve so mirne, odtenkov neba
kot stene v sobi, kjer sva se prvič videla.
Črne obrobe so tenke, a neomajne
kot vrata najinega stanovanja
in podobe so zamegljene
kot njegova ljubezen, ki bledi v daljavi.
Zublji zaobjamejo platno kot starega znanca.
Poslikave srca ne bo mogel uničiti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: h.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!