Kako naj ti obrišem oči
zamegljene kakor okna ob prezračevanju
z notranje strani dihaš meglice
in tvoji zenici sta piki padli z vprašajev
kako naj ti odmašim pot
po kateri bi odplavala orošenost
da ulijem po njej tople barve
ki dajo dihati tudi zidovom
kako naj spremenim jezik v lopatico
za nanos sladkega preliva po grenkobi
kako naj te prekopljem v vrt
kjer si posadil le trstike
na katere igraš jezo
zunaj pa je sonce in veter mi mrši lase
namesto tvojih rok
namesto tvojega smeha
ki so ga pojedli slepci
da bi jim bil enak
obrnjen navznoter
kjer umira bel labod
ker verjame
da je raček s črnim perjem
Hvala, Levček <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!