Mono ji pravijo,
jaz jo kličem smrt,
saj je ne zdravijo,
boljše, da ne znaš brat.
To pravim ker sam jo imam,
prelistal mnogo,
bilo vse je zaman.
Bral o njej še in še,
kar sem prebral zmrazilo me,
rane lizal še dolgo si bom,
a ko se vrnem,
telo ne bo šlo domov.
Tla tresejo se, morje buči,
vstal od mrtvih,
poln novih moči,
mož prerojen,
tok misli spremenjen,
ne zruši več me noben.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Virusolog
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!