Sanje, ki se nabirajo na kup -
mogoče se nekoč uresničijo.
Kopičijo se kot smeti,
pozabljene v ozki ulici,
dokler ne zastrejo svetlobe, sonca
in ljudje slepi tavajo,
poskušajo splezati do cilja, ki ga ni.
Obupajo in svet je le ravnina,
na kateri si postavijo (kamen na kamen) nove vrhove,
ki jih nikoli ne dosežejo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: h.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!