skozi noč je hušnilo nekaj še temnejšega
skljuvalo edino zvezdo na nebu
izpljunilo peško ki je padla na tla
zjutraj je pred mojim oknom zraslo drevo s popki
med vejam je sedel vran
opoldne so zacvetele rumene rože
zvečer so se stresle
v črne oči
zlezel si iz krokarja
in ugasnil radio iz katerega je bilo slišati
*Zlati prah imaš v očeh*
znala sem jo od prej
*Zdaj sem srečen smeh
s tabo zagorim kakor trava
kadar dolgo ni dežja*
a trate v meni so bile še vlažne
in vedela sem
da je perje povoskano
urednik
Poslano:
12. 01. 2019 ob 00:34
Spremenjeno:
12. 01. 2019 ob 00:35
Ikar znova pade in se znova dvigne feniks. Tam vmes je jutro, dan, večer ... in prostor, ki ga iščemo ... in tudi sami vedno znova zanihamo v globine ali višine ... prah v vetru (smo) kakor val v žitu ...
Lp, Jošt Š.
I prostori koji se čine nedostižnim mogu se dosegnuti: na krilima koje pokreće ljubav. I tvoja čudesna mašta :)
Woow Irena čarobna mi ova tvoja kompozicija.
Irena, odlična pesem,
z izjemnim komentarjem Jošta, pa je še pridobila na pomenu.
lp Marija
Poslano:
12. 01. 2019 ob 21:34
Spremenjeno:
12. 01. 2019 ob 21:34
Milan, lepo je, ko prideš :)
joštovajne so sanje
blizu zgostitve nevidnega v vidno
a prah je prah
zamah sem
zamah tja
od doma k domu
in vmes
le kres rojevanja
in izgorevanja nazaj
da spet prši
navzdol perje Ikarusev
nvzgor se dvigajo vprašaji iz naših oči
z odpadlimi pikami
za vsako zenico ena
<3
Hvala, draga Jagoda, včasi se prašujem, če nas sanja nekaj večjega od nas.
<3
Lean, kompozicija neenakih vagonov z dvema lookmotivama in vsaka vleče na svojo stran. :)
Hvala dobar in dobro lud :D
<3
Nikita <3 hvala, ali još su tu giljotine... ;)
Marija, hvala, Joštu sanja o letenju, mogoče spet bere Erico :) ;)
seveda ne, sama poezija ga je <3
:)
Upam v poezijo! (Za)upam v njeno Besedo! (Ker je vse po Njej nastalo!)
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!