Krpe za prah nisem otresla
skozi noč je hušnilo nekaj še temnejšega
skljuvalo edino zvezdo na nebu
izpljunilo peško ki je padla na tla
zjutraj je pred mojim oknom zraslo drevo s popki
med vejam je sedel vran
opoldne so zacvetele rumene rože
zvečer so se stresle
v črne oči
zlezel si iz krokarja
in ugasnil radio iz katerega je bilo slišati
*Zlati prah imaš v očeh*
znala sem jo od prej
*Zdaj sem srečen smeh
s tabo zagorim kakor trava
kadar dolgo ni dežja*
a trate v meni so bile še vlažne
in vedela sem
da je perje povoskano
Ikar znova pade in se znova dvigne feniks. Tam vmes je jutro, dan, večer ... in prostor, ki ga iščemo ... in tudi sami vedno znova zanihamo v globine ali višine ... prah v vetru (smo) kakor val v žitu ...
Lp, Jošt Š.
I prostori koji se čine nedostižnim mogu se dosegnuti: na krilima koje pokreće ljubav. I tvoja čudesna mašta :)
Woow Irena čarobna mi ova tvoja kompozicija.
Irena, odlična pesem,
z izjemnim komentarjem Jošta, pa je še pridobila na pomenu.
lp Marija
Milan, lepo je, ko prideš :)
joštovajne so sanje
blizu zgostitve nevidnega v vidno
a prah je prah
zamah sem
zamah tja
od doma k domu
in vmes
le kres rojevanja
in izgorevanja nazaj
da spet prši
navzdol perje Ikarusev
nvzgor se dvigajo vprašaji iz naših oči
z odpadlimi pikami
za vsako zenico ena
<3
Hvala, draga Jagoda, včasi se prašujem, če nas sanja nekaj večjega od nas.
<3
Lean, kompozicija neenakih vagonov z dvema lookmotivama in vsaka vleče na svojo stran. :)
Hvala dobar in dobro lud :D
<3
Nikita <3 hvala, ali još su tu giljotine... ;)
Marija, hvala, Joštu sanja o letenju, mogoče spet bere Erico :) ;)
seveda ne, sama poezija ga je <3
:)
Upam v poezijo! (Za)upam v njeno Besedo! (Ker je vse po Njej nastalo!)
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 11. 01. 2019 ob 21:46
- Prebrano 649 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 211.97