Trpkost je končno trčila
ob lasten konec,
tista negotovost pa je
poniknila med vzdihi,
kaj vse je še mogoče?
Dotik lahkotnosti je
prodrl pod vročo kožo
in predramil hrepenenje,
ki je ždelo med kostmi
in prav zares,
kaj je vse še mogoče,
ko niti nebo ne ovira,
da se skupaj zlijeta dve resničnosti?
Tista mala nora stvar,
ki nas drži onkraj te realnosti,
za sekundo postane otipljiva,
sladka in prežeta s sanjami iz
pradavnine.
Tukaj in zdaj,
vprašam se,
kaj vse bo zdaj mogoče?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Almaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!