Prikazen sanja v luninem očesu:
previdno, plaho božam spečo spako
z vzroki pesnika in s strastjo sejalca,
ki brizga vroče seme v mrzlo mlako.

Kako naprej? Otožne Parke
me srepo gledajo, ogoljufane
za drznost vonjev in okus svarila,
za lahko pot v jalovost nirvane.

Je kje mesar, ki bi mi brusil jezik
do kosti, do golega obraza,
do meje med lažjo in ironijo?

Sam pod drevjem ne praznujem zmage,
ne kurim ognja, ne priznam poraza
kljub nemim grožnjam, ki nad mano spijo.

Dani Bedrač