GLINAKAMENŽABICAMETULJ
Sem
le majcen
košček gline.
Trohica,
ki pod tvojimi prsti
oživi
v ploščat kamen.
In ko me zalučaš,
daleč čez gladino
sedmerih rek,
zaregljam kot žabica.
Na obali
smrtne tišine
vzdrhtim kot metulj,
ki se vrača
in vrača,
zdaj na levo,
zdaj na desno
ramo
tvojega srca.
Na prvi vtis preprosta pesem, ki pa ob skrbnem branju odpre bralcu veliko predstav in ga dobesedno začara.
Lp
A
Poslano:
08. 01. 2019 ob 13:45
Spremenjeno:
08. 01. 2019 ob 13:48
Hvala, Jagoda in Andrejka za dotik : )
No, to je le ena verzija pesmi, ni nujno, da je ta tudi dokončna ; )
Lp, Marko
OOOO kako lepa pa šele danes sem jo prebrala
lp, M
Hvala, levček : )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
- 01. 01. 2019 ob 15:13
- Prebrano 732 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 339
- Število ocen: 14