HOLOGRAMSKA

V tebi sem minevala

ravno toliko, da nisem minila.

Da sva se skupaj vlekla dalje.

Da sva preštevala praznine,

jemala možgane iz formalina,

vlekla razdalje k sebi,

da se ne bi povsem odtujila.

Dogodkovno obzorje je kakor ti

še ena namišljena točka preloma,

po kateri bo vse drugače.

Delaš se, da si del časa, in jaz

igram občutek prostora.

V resnici te ni, in jaz sem le votločrk

(dez)informacij, projiciran na

tkanino vesolja. Ali pa nora.

Od prvega vdiha me nese tja,

kjer ni globine in ne neba.

V temi kapljam na polja,

ena nič ena, grenka semena.

Numerična iluzija me spremljaš,

da lahko kartografiram, kje sva,

brez cestnih luči

in s poapnelo budilko,

ki bo naznanila le še

eno številko.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Ana Porenta

urednica

Poslano:
08. 01. 2019 ob 18:35

Mogoče je novoletnica, ampak prav lahko se dotika izrisovanja življenja skozi pesem ali pa razdalje med bližnjimi ... privid, ki presega domišljijski vzorec in ne dosega realnosti ... čestitke,

Ana

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
13. 01. 2019 ob 06:01

Hvala, Ana. 

Veliko raznih "ver" moramo imeti, kajne, da se ne sesujemo, pa če se zavedamo ali ne. Ena njih je, kako bo "v novem letu vse drugače" ...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 31. 12. 2018 ob 21:15
  • Prebrano 202 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica