Sanje neumne deklice so preproste:

želi si rdečega balona,

ki ponesel bi jo v nebo,

kjer ptice bi ji dale krila

in ji pele o družini,

katere del je zdaj postala;

želi si objema,

ki izžel iz nje bi nasmeh,

za katerega ni vedela,

da obstaja in upanje,

da nekoč sledil bo še en;

želi si mame in očeta,

ki naselila bi votla telesa odraslih,

s katerimi živi –

potem si ne bi rabila želeti rdečega balona.

A, če jo kdo vpraša,

dejala bo ljubezni

(rekla bi hišo za punčke

kot ostala dekleta,

a hiša za punčke stane

in bilo bi si jo nesmiselno želeti)

in vsi se ji bodo smejali,

neumnemu otroku, ki ne ve,

da kaj takega kot ljubezen ne obstaja.

h.