ZRNO SOLI IZ PUSTINJE GOBI

 

Zrno soli sam 
skriveno u pustinji Gobi
kojem su kičmu 
iskrivile noći preležane
na tvrdom asfaltu,
dok si u moj krevet dovodio
kraljice noći,
nafiksan mržnjom
prema milosrđu.
Proganjao si sunčeve zrake
režući ih mačem

od pregriženih jezika.
Ubijao zvijezde 
skivene u oku spokoja,
dok nisi i zadnjoj 
odvalio bubreg bijesom kukavice.
Mjesecu si otkinuo glavu
dok je bježao iz počupane kose.
A mene si ...
A mene si,
pustio da iskrvarim
na litici spoznaje,
da moram otići
što dalje od tebe
i postanem malo zrno soli
skriveno od šakala
u nepreglednoj 
pustinji Gobi.

Vesna Andrejić Mišković

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
31. 12. 2018 ob 07:21

Pesem v tvojem briljantnem slogu, ki mami srce in dušo, Poetesa Vesna!

In naj te imajo besede še naprej rade!

Srečno!

Sašo

Zastavica

Vesna Andrejić Mišković

Poslano:
05. 01. 2019 ob 20:59

Hvala dragi Sašo!

Ugodno ti ova  snježna večer!

Vesna

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Vesna Andrejić Mišković
Napisal/a: Vesna Andrejić Mišković

Pesmi

  • 30. 12. 2018 ob 20:44
  • Prebrano 431 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 187.09
  • Število ocen: 11

Zastavica