Poj, ko si sam ali z drugimi obdan,

komaj slišno, nežno in mehko,

ali vpij, da sliši se močno.

Poj vedno, ko se ti zahoče.

V dan in zvezdnato nebo,

v cvet, ki odpira se mehko,

pozdravi roso, vse, kar je lepo,

in tudi vse, kar je kar tako.

Poj s pticami, z delfini, s konji,

z vetrom, žuborenjem vode,

s prazno hišo, ki sameva, hoče.

Poj, ko vse te trga, joče,

poj, ko je veselje vseobsegajoče.

Poj kot nisi še nikoli.

Vse, kar je težko, temno,

naj z glasom odplava v nebo.

Glas naj se v tebi udomači

in drsajta, drsajta

na vse strani.

nada pecavar