Anonimna

Streli so
utihnili.
Ljudje tudi.
Živi so
sneli zastave in
izobesili
bela oblačila.
Nikogaršnji pes
se je izluščil iz
prahu
porušenega
mesta.

Tišina kriči in 
čaka.
Utiša jo
pesem v tujem jeziku,
tuje uniforme
si prisvojijo
prostor.

Sebe 
zamenjam za
sladkor,
slanino in 
pečen krompir. 
Zmagovalec
ne ponuja
izbire.
Več njih
na telesu, ki je
daleč.
Slina.
Moje 
otrplo,
zgroženo
telo. 

Margareta

pi - irena p.

Poslano:
26. 12. 2018 ob 10:31

od mene en veliki bavo

Zastavica

triglav

Poslano:
26. 12. 2018 ob 13:38

Draga Margareta ♡.

Presunljivo, boleče ...realno.


lp Marija 

Zastavica

igorj

Poslano:
26. 12. 2018 ob 13:56

Ares je prevec lepo ime za razčlovečenje ki ga nosi s seboj

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 01. 2019 ob 15:40

Tudi mene se je pesem zelo dotaknila, pazi le na koncu (ponavljaš besedo telo) - bi se dalo to kako rešiti?

Lp, Ana

Zastavica

Margareta

Poslano:
20. 01. 2019 ob 22:29

Hvala vam za odziv, Irena, Marija, Igor, Ana. 

Ana, telo sem namerno ponovila zaradi povdarka. 

Lp, srečno novo leto :) 

Marjeta

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 01. 2019 ob 17:20

Pa naj bo tako ... pesem je vsekakor izjemna, doživljanje p. s., ki zamenja za hrano tisto, kar ji je še ostalo ... čestitke,

Ana

Zastavica

Margareta

Poslano:
20. 04. 2019 ob 21:20

Ana, pozdravljena, tako sem presenečena, malo prej mi je Ivanka sporočila, da ste izbrali mojo pesem Anonima za pesem četrtletja! Se mi zdi kot čudež, da se je to zgodilo. Vesela sem. Jo pa res globoko čutim. In dolga leta sem jo nosila v sebi. Lepo te pozdravljam, Marjeta

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 04. 2019 ob 22:56

Čestitke tudi v imenu uredništva, tu pa še naša utemeljitev k izboru pesmi zime 2018 - 19:

Pesem, ki se je »izluščila« iz (pre)globoke skorje molka in preglasila bolečo (»kričečo«) tišino; ki z malo, a natančno odmerjenimi besedami upodobi vojno razdejanje; ki je »nikogaršnja« in napisana za vse nas – agresorje časa in prostora; ko grozo utišajo tuje uniforme s tujim jezikom, preide fokus pesmi k prvoosebnem-u/-i pripovedoval-cu/-ki, od katere/-ga so ostali le še »sladkor, slanina in pečen krompir«, in zgroženo obličje oddaljenega telesa, čigar (duhovno) izrekanje se ne staplja z grozo telesnega: takrat se iz anonimnosti izlušči Pesem.

Zastavica

Margareta

Poslano:
25. 04. 2019 ob 17:04

Hvala!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Margareta
Napisal/a: Margareta

Pesmi

  • 26. 12. 2018 ob 10:09
  • Prebrano 332 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 240.27
  • Število ocen: 7

Zastavica