Solze močijo lica,
kot dež po zemlji presušeni,
polzijo po obrazu,
oči pa skrivajo žalost,
v kapljah ljubezni, kapljah trpljenja.
Le solze jim dajejo sijaj,
svetlikajoči biseri,
kakor rosa, ki krasi cvetove,
umirajoče v lepoti lastnih muk.
Mnogo lepega so videle,
le malo žalostnih reči,
slika, ki jo misli rišejo,
pa z grenkobo jih poji.
Oklepajo se zadnjega upa,
v samoti jočejo ob tihi reki,
saj se le v njej,
njihove solze zdijo majhne.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ptica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!