Midva

moliva

vsak zase

izmenično

gospodu

nisva kot pri masi

kjer molijo

vsi naenkrat

kakor zbor

ko pater

dvigne roko

midva

sva drugačna

tako tudi klejeva

na tiho

vsaksebi

ko nama cesta

ni ravna

in je klanec

previsoki

za najine noge

a včasih je mir

takrat sva eno

istih besed

tolaživa

eden drugega

kakor da rešujeva

ves najin planet

pišem odkrito

kot malokdo

a čemu laž

ki je kot nabiralec praha

in ga vsake toliko

z jezo

zabriševa

v smeti.

IŽ-lev