Ničija tugo

Umorna mi glava pada

Dok čitav grad, satima več spava.

Digla se je rosa mlada,

Porasla je reka stara..

A ja, kao lud

Nočima budan te sanjam.

 

Kad bi život bio badem

Da ti srce, oseti moje rane.

Nebi zemlja sunca bila žedna,

Nebi more kiši bilo verno

Sin sa majkom nebi bio nežan.

 

Nežna ruka moga lica

Dala ti svobodu,

Živela si kao ptica

U tuđem gnezdu pila vodu.

Perje još ti kao zlato sija,

A ja več godinama tražim svoja krila...

 

Zeljkojagodic

Komentiranje je zaprto!

Zeljkojagodic
Napisal/a: Zeljkojagodic

Pesmi

  • 21. 12. 2018 ob 01:32
  • Prebrano 337 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 38.4
  • Število ocen: 2

Zastavica