Nekega dne bom zrel,
kot sočna breskev,
ki se ti razlije čez lice.
Moja koža bo voljna kot oljka
in misli urejene.
Nekega dne bom zrel,
nosil bom brke,
lase bom imel počesane na prečo.
Bral bom časopise
o vseh preresnih problemih sveta
pil bom črno kavo
in kadil rdeče Malboro cigarete.
Nekega dne bom zrel
in bom imel otroke,
z možem jih bova poimenovala
po kakšnem eksotičnem sadju.
Prirejala bova piknike
in vrtne zabave
kjer bomo na žaru pekli
bučke in kozji sir.
Nekega dne bom zrel,
nebo bo jasno
in življenje mirno.
Dragi Tom, ti znaš koliko volim tvoju poeziju. Ova poema integrira tvoje promišljanje o zrelim godinama i što nam je pod zrelošću nametnuto promišljati. Imaš jedan beatnički segment u sebi, deriviran opet sukladno tvom ishodištu, natruhu rebelijanizma, što mi se izuzetno sviđa.
Jednostavno, ti vidiš dublje.
Bravo!
O, kako ste lepo napisali, hvala, me veseli, da me berete in da vam je všeč. Vse dobro
Nekega dne, dozorel in moder možak, boš med srebanjem črne kave in ovit v sivi dim rdečih Marlboro, bral Kosovirja na leteči žlici ... ;-)
Všeč.
Lp, Janja
Hvala Janja. Vse dobro, Tom
Tale perspektiva predpisane navadnosti, normalnosti , zahtevane prilagojenosti je krasen ciničen odzven realnosti, ki ni ne prijazna ne perspektivna ...
Čestitke za intimistično pesem, ki sega tudi na družbenokritično polje
Lp, lidija
Lepo je videti kako cvetiš in s teboj tvoji verzi. <3 Komaj čakam 26-tega, mimogrede Tom na ta dan bere poezijo v Urban gardnu v Mariboru. :) Če bi se še kdo pridružil.
g
Hvala Gregec! Komaj čakam, da se vidimo in podružimo!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!