V svoji žalosti se skrijem, skrijem globoko v kot, kjer me nihče ne vidi.

Tam sem varen, nihče ne more do mojega srca, do moje duše…tam sem doma.

Čeprav je to dom bolečine, me nihče ne obsoja, nihče mi ne more rane zadati.

Tam sem varen, saj tako si pravim, v kot se zavleci in preženi vse.

Vse kar je bilo, kar je in kar bo, vse preženi o moj temni kot…tam sem doma, si pravim.

Nato pa prideš ti, o moja draga, nato prideš ti…

Kodri krasijo ti lice, čez oči ti nagajajo, nežno se nasmeješ in žarek prineseš.

Žarek upanja, ki v moje kotu ni poznan, me k sebi stisneš, v očeh se ti zgubim in kot zasanjan tebi se prepustim.

Tam sem v resnici doma,si pravim, tam ob tebi…

daddy