Zmečkan, pohojen in vržen v kot, kot kos papirja s tvojo dušo sem prekrit.

Povozila si me, kot zeleni list, ki nekoč je na veji cvetel, zdaj domujem na pločniku tujih korakov.

Sam stojim, ko drugi mimo mene hitijo. Eni veseli, drugi spet ne, se misli v zraku zgubijo.

Čakam na robu ceste, pregnan od svojih misli, brezup sledi mi na vsakem koraku.

Pridi k meni, da korak z korakom združiva, da z roko v roki svojo pot poiščeva.

Poljubiš me na vrat, se po meni sprehajaš, mi sanje krotiš.

Poljub izgine, list odpade, se korak izgubi in roka izpusti.

Spet so me sanje prevarale, mi srečo ponudile in iz rok mi upanje iztrgale.

Zmečkan, pohojen in vržen v kot…

daddy