V meni brenči žalost
kot ujeta osa,
ki občasno piči v srce.
Skrivam otekline spominov
in na povrhnjici slanih kapljic
gledam njihovo retrospektivo.
Z razdalje je bil le nekdo,
ki je s kozarci opoja
polnil svojo globino,
da je lahko plaval na površju.
Z bližino je kuhal kavo,
nosil torbe s hrano,
čistil okna za boljši pogled,
pometal ostanke premikov.
Brbotal je z besedami
v katerih mehurčkih
se je prerival smeh.
Pogrešanje je kot klofuta
in čakanje, da mine,
kot dolga pot domov.
puf in izvlekla si - srce, od daleč pa bi lahko bil tudi pik
<3
Bravo za pesem, ki razgalja in hkrati ponuja rešitev, ki pa je bolj sprejemanje kot obrat. Bolj resignacija, pobarvana z zanimivimi simboli.
Lp, lidija
Hvala, Lidija!
Lp. Evelina
Evelina, redko se vrneš na 'strelišče', a še vedno je vsaka tvoja puščica zadetek v črno. Čestitke!
LP, mcv
Hvala, modricvet, tvoja pohvala mi veliko pomeni!
Lepe praznike in lepo novo leto!
Evelina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!