Daleč od popolnosti,

nemiren, brez prestanka,

raziskujoč povprečnosti navdiha,

zavedajoč, da marsikaj mi manjka,

toda sem, kar sem,

zakaj bi skušal biti več,

če koga motim s tem,

naj me enostavno vrže preč,

nikoli nisem bil visok,

a se lahko spustim še niže,

hrbet moj je za vse dovolj širok,

ne omahuj, kar pridi bliže,

vzel si čas bom za ljudi,

poskušal razumeti vsakogar,

zakaj vesel je in kaj ga pesti,

večkrat s tem zlorabljen,

sem marsikaj že doživel,

a sem naložil si čez svojo dušo,

več kot včasih bi si smel,

toda sem, kar sem,

ne iščite v meni ideala,

na razpolago dobrim sem ljudem,

a večina me zaman bo kdaj iskala,

pome pridi skozi glavna vrata,

stranska so zaprta,

če frontalno ti ne rata,

vedi, da je duša mi potrta,

toda naj bo vztrajna duša tvoja,

slej ko prej odprem se na stežaj,

všeč ti bo vedrina moja,

najdejo se vsi odgovori – zakaj,

toda sem, kar sem ….

by Mikla

Mikla