Pokopala bom misel

pritiskala bom na tipke

vse dokler se ne izčisti

duša ki piše poezijo

na svoj način

brez kukanja

v sosednji lonec

in občutke bom spravila

na večno sled

koder me bo opominjalo

zapisano, da živim,

diham in tonem

iz dneva v dan

kot potonjena

ladja z obzorja,

ki piše spomine

in sproti pokopava

svojo težo

in vso prtljago,

ki jo nosim s seboj

ni me strah  zapisanega

spominjalo me bo

na občutke dogodkov

ko bom čez čas

spet sedela za majhno mizo

in sestavljala besede

v razumljive smisle

in bom tankala lakoto,

kot da sem avto,

ki mora oditi

na svojo pot

nekam  daleč

koder čutim

svobodnega duha

da ti povem,

da sem

tu in z menoj

in s teboj toliko

kolikor me hočeš

IŽ-lev