Hrepeniš

po oddaljeni roki

da se te dotakne

pomisliš kako je

ko ti nekdo vrača ljubezen

ko so prazniki polni srca

in ima vrečka tista darila,

ki jih lahko nosi samo srce

in izgubljaš se

v gneči misli

ko šumijo besede

tiste, ki so odveč

in razbiraš

da najdeš smisel

ki si ga sam izgubil

ko si taval v temi

in si iskal sorodno dušo

kateri življenje bo namenjeno

samo tvojim mislim

tvojim dotikom

varne zvestobe

ta v srcu kriči

išče te povsod

na vseh tvojih poteh

na tistih skritih

ki jih imaš da dobiš

sebe nazaj

tam kjer si se izgubil

bodi zvest svoji duši

in ne odhajaj

ne dajaj si bolečine

da te ne bo bolelo

ker srce je narejeno

iz dveh zvestih duš

in je srečno samo

kadar se ljubi v dvoje

vse drugo je kopičenje

tistega viška,

kateri boli in te izgublja

in vem, da nočeš rane

zato ljubi srce

ono se nikoli ne zmoti

prisluhni svoji vesti

in ne tavaj v temi

da ne izgubiš naju

dokler sva še

in še sanjava

cvetje v naročju

z mislijo

ki pripada samo dvem

tretji te izgublja

in če pomisliš

boš vedel

boš razumel

da dvojina je pomembna

za srečo srca

IŽ-lev