Umivaš obrise zgodnje noči,
miliš zibajoče brezčasje,
češeš trenutke kot perzijsko mačko,
strižeš zlepljene drhtljaje,
masiraš drget daljnih spominov,
fenaš dežne kaplje belega telesa,
odgrneš zavese,
stremiš v odmev glasu,
v soj luči, ki se odbijal iz luž.
Vidiš golo srce
potopljeno v prevzetnost pogleda.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sasa strnad
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!