Čutim dlan,
božanje las,
drgetam.
Gubam dotike,
rišem po spominih,
krojim plašč najinih dni.
Prepletam skupne večere. ...ko sva ležala na postelji pozno v noč,
stanovanjsko stolpnico umirila,
le zapozneli avtomobili so drseli mimo semaforjev,
midva pa sva poslušala glasbo,
uživala v dotikih in se ljubila...
Ostali so spomini,
ki si jih v vseh letih zasejal vame.
Imam jih največ
Imam najlepše – to je moj zaklad. Spomini.