Ko se ujameš v zanko življenja
Se ti zdi da si obvisel
Na visokem drevesu brez vej
Tam bingljaš in trepetaš
Poskušaš se ujeti za oblak
Pa si prekratek
Poskušaš se skriti
Pa si predolg
Nekako nategnjen
Poskušaš doseči tla
Pa se ti izmikajo
Lebdiš na zanki življenja
In moliš
In prosiš
Moleduješ mravlje, ptice
In nazadnje drevo.
A vsi molčijo.
To je tvoja zanka.
Odvozlaj se ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!