Zadnji jesenski dnevi.
Narava,
ki legla si k počitku,
tako pusta postajaš,
cvetje je ovenelo,
ptice pevke so potihnile.
Mlado lice razigranega dekleta,
je nadomestil obraz starke,
pust in zguban,
odet v pajčolan meglice.
Sonce le redko posije
na tvoje gole gozdove,
pa vendar še vedno zahajam k tebi.
Vonj po dežju,
sam z mislimi se vračam,
v tvoje zavetje,
tvoj objem,
saj tudi v pustih dneh jeseni,
v meni budiš pomlad.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ptica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!