Deva bleda zapuščena
samcat otrok sred' nižin
kdaj bo solza izsušena,
ki polzi ti kraj sivin ?
Kdaj žalobe tvoji vzdihi
spremené se v spomin
in na dan privrejo stihi
radost, sreča iz globin?
Ali tvoji veli listi
kdaj utrò se iz sivin
in al' bol se kdaj prečisti
znotraj ranjenih vdolbin.
Zacveti li bujna krošnja,
ki upogiba se od ran
in usliši kdaj priprošnja
sladka slika se iz sanj?
O da žalost bi pregnana
kdaj bila s tekom prave
in s trpljenjem pokopana
onkraj lirijske višave.
Deva bleda zapuščena
samcat otrok sred' nižin
kdaj bo solza izsušena,
ki polzi ti kraj sivin?
orfej.. nisi edini, ki pogreša dom.
samo še malo.. čisto malo.
No ja, saj v bistvu še nisem študent. Sem iz Maribora, odločal pa sem se za študij bodisi zgodovine in slovenščine ali primerjalne književnosti v Ljubljani, kjer naj bi bil študij kvalitetnejši, ali v Mariboru prva dva navedena predmeta. Najverjetneje bom sicer ostal v Mariboru, ker je življenje v Ljubljani enostavno predrago.
Hvala tudi za komentar k mojim pesmim. Vsake kritike, tako pozitivne kot negativne, sem zelo vesel. Lp.
Orfej
Orfej, jaz ti nič ne bom kritizirala. Jaz sem tu, da ljubim tvoje pesmi :) zato pa, kjerkoli že si in boš ... piši dalje srce, piši.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!