Poezija človeka
Čutim
da poezija nima mej
dotakne se
znotraj
premika
iz človeka naredi
človeka
tistega krhkega
ki ga zanese
ko ga lastna sapa
lovi
da postaja človek
z vsemi lastnostmi
in prva je ljubezen
ta je takšna kot kruh
potrebna za vsak korak
še najbolj ko se iščeš
in hitro te zanese
zanaša levo in desno
prazaprav v vse smeri
včasih se zdi
kot da je na poti sladkor
za boljši občutek
potem vidiš
da je samo kaktus
roža v cveti
in ne pusti da jo božaš
ne kadar nimaš srca
takrat tudi njo boli
in ni razloga
niti za dotik
res nobene potrebe
razen želje
znova po bližini
nekoga nekje
ali dotičnega
z znanim obrazom
in poznanimi besedami
ki niso nove
tipajo in iščejo
kot ti iščeš srce
gledajo te zvezde
z nežnega neba
kdaj boš pogledal
kdaj boš pustil dotik
na moji rami
znova kot že
in te čakam
kot roža metulja
da ljubiš
sebe
mene
naju
ker sva
Irena, lepa pesem (•_•*))
edino verz " roža ki cvete" popravi v cveti.
lp Marija
Marija dobro jutro
Vesela sem in hvala ti za pomoč, grem popravit.
Tudi ti odlično pišeš, ti naša raperka.
Lepi dan ti želim,Irena
Lean dober večer
Pa, moramo dati iz sebe, tako je prav. Čustva so kot zemlja za človeka.
Z njimi rastemo, na njej raste za nas. Pa naj bo ljubezen, tista resnična,
tista čista.
Všeč mi je, da si prebral.
Želim ti lepi večer,Irena
Odlično.Kot zmeraj.
Sedi,5
:-)
Lp
westre dober večer
Pa res izgleda, kot da je učenec napisal in od učitelja dobi sedi...
Me veseli, da ti je dobra. Že sedim.
Lep večer ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 04. 12. 2018 ob 03:52
- Prebrano 436 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 236.95
- Število ocen: 15