Ni bilo fanfar, ognjemeta,

le metulj sedel mi na rame,

vrh poletja ednino vzame,

midva iskala smer poleta.

Začela sva loviti sanje.

Smeti so se rade skrile vmes.

Spoznala sva, da več manj je.

Sedaj pleševa počasen ples,

saj poslušala sva glas kanje.

Semena, ki sva posejala,

rinejo na plan močna, zdravaa.

Mehkobo poljane dobi dan.

ko kdaj me še pokličeš mala.

Hudomušno greje dih predan.

nada pecavar