ŠIRINA MORJA
Ocean življenja
je prevelik za osamljeno srce
na površju njega krmarim
brez kompasa molče.
Ne vem kam me bo odvedel
tok nevidnih morskih rek,
a v nedrih čutim močno silo,
ki me nosi v naslednji vek.
Vsaki val me prebudi
iz sanj romantične noči,
saj vodim s seboj ljubezen,
izbrano iz mladostnih dni.
Ne da hotela bi mi reči,
izreko čutim od nje močno,
kako s svojo nežno kretnjo
nakazuje zlu slovo.
Dobra dela misli uma,
so edina vesla, ki držijo pravo smer,
nič drugega ne rabim
saj čutiva v duši kje je božja dver.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!