Sonet št. 86
Kapljamo besede na črte
iz svojih jezikov. Boječe
odpiramo skrite, zaprte
muzeje, še mačka iz vreče
pokažemo psom. Kapljamo
počasi požirke v kozarce,
tako skozi samoomamo
se stekamo v spraznjene starce.
Počasi sem vse manj telesen
in vse bolj beseda, ki v črti
lebdi. To telo je le plesen,
realnost na kruhu bolnika,
ki kvari brezličje in štrika
zastore pred jasnostjo smrti.
Počasi sem vse manj telesen
in vse bolj beseda, ki v črti
lebdi. To telo je le plesen,
Mhmmm, poznam to kapljanje in lebdenje ...
Odlično Peter.
lp Marija
Marija,
še enkrat več hvala lepa :)
Uh!
Poseben
Presenetljiv
Sporočilen.
Opažen, izpostavljen, podčrtan,
Bravo, lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 26. 11. 2018 ob 00:24
- Prebrano 554 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 179.58
- Število ocen: 11