otreseš se kot žitni klas
v piš časa
nekje drugje vzklije ista sorta
nanjo kapljajo zvezde
pod drugačnim kotom
in drugače poje veter
ko drsi med bilkami
ki so iz lir in balalajk
postale strune novih brenkal
s semenom polglasnih uspavank
zdaj jih mrmraš v senožet
ko se zatakne v gumbnico socvetje zrelih trav
le tebi zadišijo kakor mlečna usta
z drobnim žuljem od sesanja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!