Se spomniš nekega jutra
in okrušene skodelice kave,
ki je dišala po obetu?
Zapečeni kruhek in zamazani Gide,
na nočni omarici
temen krog zasušenega vina.
Poplesavanje not nekega Pyotra
naju je pospremilo
v še zdaj trajajočo drugačnost.
Nekatere stvari se zgodijo le enkrat.
Enostavno prepolno naju je zadelo
opoldansko zvonjenje.
Bližina se je tako zgostila vase,
da bi jo vsaka beseda
razdrobila v jato
lebdečih nesmislov.
Možno je bilo samo molčati.
In vedeti ...
Da vrat navznoter pač ni
Nekatere stvari se zgodijo le enkrat, kakor ta tvoja odlična pesem.
Lep dan akvarelnih barv ti želim
A
Hvala Andrejka! :)
Lep dan tudi tebi!
Polona
Odlična, lirična, nedvomno intimna izpoved, ki pa ima (vsaj jaz jo vidim tako), svoj idealni zaključek že v tem delu.
Bližina se je tako zgostila vase,
da bi jo vsaka beseda
razdrobila v jato
lebdečih nesmislov.
Tole, kar sledi, nekako razlaga, ali celo preobloži že zaključeno
(Vedela sem,
da neizbežno
odhajava iz naju.
In da vrat navznoter pač ni.)
In bi izpustila ... ali pa samo dodala nekaj o odhajanju (?)
Pesem je tvoja, zato je tudi odločitev tvoja :)
Ja, všeč mi je ta nežni akvarel in ti drobni detajli, ki se v danem trenutku zarežejo v spomin.
In, strinjam z Lidijo glede zaključka.
lp Marija
Ojla Lidija! Hvala za komentar. Malo sem razmišljala. Kaj praviš na tak zaključek?
Se spomniš nekega jutra
in okrušene skodelice kave,
ki je dišala po obetu?
Zapečeni kruhek in zamazani Gide,
na nočni omarici
temen krog zasušenega vina.
Poplesavanje not nekega Pyotra
naju je pospremilo
v še zdaj trajajočo drugačnost.
Nekatere stvari se zgodijo le enkrat.
Enostavno prepolno naju je zadelo
opoldansko zvonjenje.
Bližina se je tako zgostila vase,
da bi jo vsaka beseda
razdrobila v jato
lebdečih nesmislov.
Možno je bilo samo molčati.
In vedeti ...
Da vrat navznoter pač ni.
Dragi Andrejka in Triglav!
Hvala za vajin dotik! :)
Lep dan, Polona.
Mucamaca, meni je kul :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!