Do dna
v moji glavi
roj prhutavčkov
barva trenutke
ure dneve mesece
rdeča podkuri vulkane
modra razteza plahto miru
in še jih je
še
včeraj je praskalo črno pero
in drobno belo
je padlo
lebdelo
zaplulo po mraku
razprla sem misli
naj gre
naj gre
k perutnicam
ki niso moje
v tišino
kjer ni bolečin
danes v katranu odtekle teme
božam odis
nalivam vanj pesem
in pijem spomin
Hvala draga Marija <3
… ko stvarem poskušaš pogledati do dna, draga Irena, s to lepo pesmijo razpiraš tudi moje misli … naj roj prhutavčkov v glavi razteza le še barvo miru <3
lp, Breda
Včasih smo tako siti od spominov, da pozabimo pogledat na polje za svežimi vrtninami ... no ali pa v Spar :))
Hvala, draga Koni <3
Branka, srčnica, hvala
Li
Ko odide prijatelj ...seveda spoznaš nove, a spomin na tistega, ki je odšel, ostane, tak, ki ne boli, tak poln lepih reči.
Sedaj vem, komu si namenila pesem. Dobila je lik. Verjamem, da je bilo bogastvo; poznati ga.
Pozdravljena
Je, draga Filia. Bil je, ostaja moj brat, ptica, ki manjka v jati. A ostaja pesem.
Objem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 24. 11. 2018 ob 10:36
- Prebrano 516 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 148.79
- Število ocen: 10