Slika

V črni sobi osemdeset žarkov

Počiva na hladnem stolu

Zadnji krč roke z mize

Potegne bel prt

V zasenčenem kotu

Se blešči izgubljen gumb

Na oknu brez robov sedi sova

Iz iztaknjenega očesa

Ji še vedno teče modrost

Suha usta še zadnjič ujamejo

Kapljico lepljive goste snovi

Pozabljena roka z naslanjača

S težo omahne v nič

Hropenje umolkne

 

Krik kril zareže v gosto temo

Štirideseti dan osemdeset žarkov

Zažene stari uri kazalce

 

 

Zadnja soba

Novi lastnik

Enak cilj

In bela rjuha čez ogledalo

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                     

branka

Tamara Turšič

Poslano:
24. 11. 2018 ob 07:20

Kako umira upanje, bi povzela pesem.

Dobra.

Objem.

T.

Zastavica

branka

Poslano:
24. 11. 2018 ob 11:10

Tamara draga, tudi tako bi se lahko razumela vsebina. Vsi imamo enak cilj pred seboj - smrt, o kateri kar ne govorimo, kot da se nas ne dotika, kot da smo mi in naši najožji nesmrtni. In ne glede na to, koliko dobrin smo nabrali, koliko modrosti smo zajeli od življenja, se to vedno enako konča. In na koncu smo vedno sami, ko odhajamo.

Hvala za branje in komentar. Lep vikend ti želim.

lpb

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
24. 11. 2018 ob 11:39

Branka,

resnična Slika.

Lp, Irena

Zastavica

branka

Poslano:
24. 11. 2018 ob 15:42

Irena, hvala.

lep vikend

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
24. 11. 2018 ob 17:19

Hvala ti, Branka. Za razmišljanje, mislim. Zadnjič sem prebrala:”da če bi se zavedali kako minljivi smo, bi drugače živeli.” Pa te srečajo dnevi in noči, ko se mehurček razpoči in se zaveš, a ura ne neha tik takat. Mogoče je tako še najbolje. Bolj brez strahu živimo. In vedno nekdo nekje ostane, ki nadaljuje zgodbo. Večne so.

Lep večer ti želim.

T.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
30. 11. 2018 ob 09:42




kul. ampak -

je roka zamahnila ali omahnila v nič?

Ker, se zdi tukajle, da če je zamahnila, je imela še preveč energije ... ne kaže, da bi kaj prida aktivno zamahovala?


Kaj meniš?

 Pa 80 žarkov napiši z besedo - osemdeset ...

Zastavica

branka

Poslano:
30. 11. 2018 ob 21:47

Ja, prav imaš in vse bom popravila. Hvala ti.

lpb

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 23. 11. 2018 ob 13:15
  • Prebrano 485 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 208.18
  • Število ocen: 13

Zastavica