Iz žive vode sem
Iz žive vode sem,
v njej se rojeva
in umira vse,
kar je znamenje živosti.
Kaj je tisto,
kar razburka vodni tok,
ki poganja ptice v njem?
Je to rana iz preteklosti
ali slutnja zoženega jutri?
Naj verjamem pticam,
da me ne slepijo
z neko drugo istovetnostjo?
Moj mlin še melje čas
in barki še ni zmaličil premca.
Naj tvoja barka pluje še naprej, ti pa v živem klobučku ujemi vse odgovore.
lpb
Dokler bo vode dovolj, bom plula. Kot mi vsi. Hvala, Branka.
Lp
A
Res. Vprašanja poganjajo mline. Odgovori so večne spremenljivke.
Ima Mary Oliver, zelo jo rada prebiram, v eni od svojih pesmi zaključek:
“While the man who has only questions,
to comfort himself, makes music.”
Lepo bodi,
T.
Kako prav imaš, Tamara. Brez človeške težnje po odkrivanju neznanega ne bi bilo razvoja. Pri tem imajo veliki pesniki ključno vlogo. Mary Oliver šele zdaj spoznavam.
Lepo se imej
Pozdrav
A
Naj plove, plove barka tvoja, v brezdanji čas, v brezdanje dni ... Živo in gladko ti drse vali poezije, Andrejka!
Lepo pozdravljena,
Sašo
Oj, Sašo, hvala za takšen pesniško izlit komentar. Počaščena sem.
Lp
Andrejka
Živjo. Zelo fajn, v esenci filozofsko ...
A kakšno je to "zoženo" jutro?
Luka, z besedno zvezo 'zoženega jutri' sem mislila na preostanek časa , ki me čaka v prihodnosti.
Upam , da se razumeva.
Uspešen dan ti želim
Andrejka
Aha, sem prebral jutro namesto jutri. Zdaj mi je jasno. Čestitke k pesmi -- o dvomu, času ... in utripu življenja, ki ta dvom in minljivost osmisli.
Lp,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 22. 11. 2018 ob 19:29
- Prebrano 814 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 357.32
- Število ocen: 17