Capljava nazaj. Pobiram drobtine.
(tako naju ne bodo našli)
Vodim te za roko. Toda kam?
Capljava res domov?
Rad bi te odpeljal tja,
tja, kjer sem bil slikan s somom,
tja, od koder me je oče
odpeljal globoko v gozd.
Le tako boš videla
kako sem bil včasih igriv.
Videla boš skozi očetove nareke
in ponovno se boš smejala.
Ne! Metka! To ni moja hiša.
Moja hiša ni bila iz sladkarij…
Dobra!
Kot da si želel zbasati kosti v tišino mišic. Večno vprašanje, kje poiskati oporo za nadaljevanje.
Lepo bodi.
T.
Zanimiva reinterpretacija znane pravljice, ki izpostavlja odnos dveh izgubljenih ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!