Opazujem naravo, drevje lepo cveti, 
moje rože so že odcvetele.
Ne vem, koliko že pomladi.
Vedno, ko grem iz sobe pogledam na uro. 
Spomnim se objema matere, 
ko sem bila mala deklica.
Iz misli me prebudi otroški jok.

Na dvorišču stoji avtomobil,
na sproti mi pride nečakinja.
Z svojim sinom.
Veter mi prinese vonj od bezega.
Takrat se sprašujem, 
le koliko krat, sem obrnila koledar.
Zame je, kot čas v preteklosti.