NANAPOVEDANO
Zaprl si knjigo.
Prišel si do konca.
Ostala sem brez besed.
Pred mano beli listi.
Prelistani neštokrat.
Na njih vedno bolj
razraščala se je
praznina.
Jesen, ki spremenila
vse je v zimo,
spolzela je med
poroznimi prsti.
Jaz.
Kot pozabljeno jabolko
sem obvisela
na goli veji.
S knjigo v roki.
Obletaval me je vran.
Ki je sproti zobal
gnile misli
s praznih listov.
Izpustila sem knjigo.
nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar
Pesmi
- 19. 11. 2018 ob 13:04
- Prebrano 363 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 67.7
- Število ocen: 2