Nekaterim rastejo glive na vrtu

drugim po stenah

meni iz kože

“ne se me dotikat’, ker s’m kužna”

ljudje me gledajo prestrašeno, nekateri celo grdo

“prosim pustite svoje živali doma, ko pridete k meni na obisk, oz. ne hodite sploh”

celoten teror že za tako anksiozno nagnjen možganski sistem

pogledam tačke, ki lovijo repke, spet ima vse nek smisel

nič mi ne manjka, v bistvu imam preveč

no dobro, bomo že preživeli

se mazali, kopali, prali

v smrt bomo poslali

mikrospore

v smrt bomo poslali prav vse

tu na skupnem kavču

se nam bo svetla dlaka

cartlali se bomo od jutra do mraka

nihče se nas ne bo več bal

smrčki bodo zrastli

a jaz za izkušnjo bogatejša

“gobe lahko nosiš domov iz gozda

samo, ne pa mikijov iz ulice

ker je skoraj isto, kot da bi šel nevede po gobe”

če bi nas pamet srečala prej

bi dogodki izgubili svoj smisel za humor

kjer smeh pride mal’ kasneje

“ka vse ti ne pr’nese ž’vleje”

eh pa saj mi ni žal

še kdaj se bo našla kakšna srota žival

kateri bomo podarili topel dom

kje drugje ali pa kar pri meni

ker zdaj vemo, kako se izognejo morebitni problemi

“preventiva, pa to si skoz praviš punca”

moreš biti trezen tudi, ko te fura lunca

premisliti korake (pa nikakor vsake)

bolj tiste, ki spreminjajo smeri

da boš lažje zavijal v varnejše dni

po božanju tujih živali se umiva

ko čohaš ljubko bitje

se ti še sanja ne, kaj se po njemu skriva

bolje je, da jih držiš drugje, kot v sobi

v tisti dvotedenski dobi

bolje, da potrpiš, kot da potem trpiš

“lah si kuž’n tut če nis’ mačka al’ zaj’c ali miš”

no dobro, bomo že preživeli

se mazali, kopali, prali

v smrt bomo poslali

mikrospore

v smrt bomo poslali prav vse

tu na skupnem kavču

se nam bo svetla dlaka

cartlali se bomo od jutra do mraka

abukala