prisluhni mi
iz globokih motnih oči
pobiram sonce
da skozi opojni čas
lahko vprašaš
"zakaj sem tu?"
šepetaš mi naklonjenost
a razširjeni prostori
ne povedo odgovora
negotove stopinje
prečkajo noč
prosijo za mir
da znotraj naplavin
lahko pridejo do konca
do zadnje vrzeli
kjer izničena
z izpraznjeno lupino
lahko le še poziram tistim
ki niso dovolj zrasli
da bi v praski sivine
videli izgorevanje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 09. 11. 2018 ob 21:00
- Prebrano 408 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 191.3
- Število ocen: 9
